29. oktobra v Maribor
DA BI SPREMENILI KARKOLI, MORAMO SPREMENITI VSE: VSI V MARIBOR!
“Nimamo kristalne krogle, da bi napovedali, kaj bo sledilo, vemo pa, da nam romantiziranje in naivnost ne bosta pomagala prav nič, organiziranost in pogum pa precej.”
29. oktobra lani se je v Mariboru odvil majhen, a odločen protest proti politiki tedanjega župana Franca Kanglerja. Splošno ogorčenje se je v nekaj tednih prelilo v številne spontane shode in druge akcije, ki so zajeli večja in manjša mesta po celotni državi. Na njih so ljudje poudarjali, da tako ne gre več naprej, in da so radikalne družbene spremembe ne samo nujne, temveč tudi možne. Začetni intenzivnosti in odločnosti navkljub so protesti, ki so končno vnesli nekaj upanja med splošno depresijo, sčasoma izgubili svoj radikalni naboj in razvodeneli v “kulturno-govorniške” manifestacije. Protesti so kmalu izgubili razsežnost avtentičnega in mnogoterega izražanja ogorčenja na eni strani ter izražanja potrebe po temeljnih družbenih spremembah na drugi.
Eno leto kasneje težave, zaradi katerih smo šli množično na ulice, ostajajo. Zahteve ljudi niso bile uresničene. Vladajoča elita - odgovorna za krizo, ki jo iz dneva v dan čedalje bolj čutimo, - se ni pripravljena odreči svojim privilegijem, hkrati pa nadaljuje in poglablja politike, katere namen je nadaljnje siromašenje ljudi in zniževanje že pridobljenih pravic. Tudi če ulice že dolgo več ne vrvijo od protestniških množic, razlogi za upor ostajajo isti. Jasno postaja, da ta ni zgolj pravica, temveč realna potreba, če želimo še kdaj živeti v družbi, v kateri bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe in z optimizmom načrtovali prihodnost . Ker si tega želimo takoj, moramo poiskati nove oblike boja ter taktike vstaj prilagoditi izkušnjam iz preteklega obdobja.
Več >>>