Izjava: Neomajno odločni proti militarizmu in vojnam!

Neomajno odločni proti militarizmu in vojnam!

Od zasedbe Metelkove, preko kampanje proti vstopu v zvezo Nato in napadu na Irak, do Rojave in Irana

V zadnjem času smo priča še enemu primeru vojnega zaostrovanja – tokrat v Iranu. Pri tem ne gre za novo vojno stanje, temveč za vojno razsežnost kontinuirane politike ekstraktivizma s strani držav t. i. Zahoda. Slednje že desetletja s kombinacijo uspešnih in manj uspešnih poskusov prevratov, netenjem sovraštva in vojaške agresije ustvarjajo nestabilen Bližnji vzhod kot del permanentnega stanja sočasnih državljanskih vojn. Nova nestabilnost zagotavlja optimalne pogoje za kolonialno izkoriščanje naravnih virov: na Bližnjem vzhodu sta to denimo nafta in zemeljski plin, v Boliviji litij, v Kongu kobalt, drugje pa še marsikaj drugega.

V procesih ohranjanja kolonialnega gospostva se poskušajo okoriščati tudi slovenske elite. Pridno sodelujejo v vojaških operacijah in jih v očeh javnosti poskušajo legitimirati ali jim celo nadeti humanitarni značaj. Kljub temu, da je doprinos slovenskih oblasti prej karikaturne kot simbolne narave, pa je naraščajoči militarizacijski pohlep moč zaznati tudi pri nas. V post-invazijskem obdobju je imela Slovenska vojska v Iraku prisotna dva vojaka, deset let kasneje pa že kar šest, kar predstavlja eskalacijo vojaških sil za več sto odstotkov! Poleg tega ne smemo pozabiti na željo po vzpostavitvi vojaške baze v Luki Koper in željo po nakupu za t. i. obrambo domovine povsem neuporabne vojaške mašinerije.

Na nepotrebno vpletanje slovenskih vojakov v mednarodne plenilsko-vojaške pohode kaže tudi zadnji primer, ko se je celo Iran spomnil, da mora pred simbolnim raketnim napadom nanj opozoriti vseh šest pripadnikov Slovenske vojske v vojaški bazi Erbil, ki so nato bazo zapuščali oz. v njej ostajali, po njihovem odhodu pa na koncu najbrž niti nemška vojska, pod taktirko katere so bili nastanjeni, ni opazila, da jih ni. Taisti vzorec hlapčevskega podrejanja lokalnih politikov višjim kapitalističnim interesom zveze Nato lahko opazujemo že vse od osamosvojitve. Najsi gre za kupovanje izraelskega orožja ali podpisovanje obskurnih izjav podpore vojnemu hujskaštvu, kot je bila npr. t.i. Vilenska izjava, s katero je Slovenija pristopila h »koaliciji voljnih«, ki je leta 2003 podprla popolnoma nelegitimno intervencijo Združenih držav Amerike v Iraku in s tem sprožila vojno, ki še vedno traja.

Pri našem nasprotovanju vojni v Iranu se je pomembno spomniti na zgodovino anti-militarizma v Sloveniji. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila – tudi kot izraz moči takratnega protivojnega gibanja – zasedena kasarna Metelkova. Izjemno močno protinatovsko in protivojno gibanje v letih 2002–2004 je politično na kolena spravilo tedanjo vlado in ji vsililo referendum o vstopu Slovenije v Nato ter bilo hkrati del globalnega odpora proti ameriški invaziji na Afganistan in Irak.

Danes smo že globoko v novem obdobju vojnih konfliktov, kjer se v navidezno lokalnih konfliktih spopadajo globalne sile, paradržavne formacije, ki imajo pogosto neposredne povezave s korporativnimi interesi. Globalne velesile uporabljajo tudi različne gospodarske sankcije in druge ekonomske prijeme za destabilizacijo »nevšečnih« oblasti. Rezultat je nevzdržna revščina, ki privede do upravičenih socialnih nemirov, te pa nato propagandna mašinerija uporabi za legitimacijo vojaške intervencije, vzpostavitev nove »všečne« vlade in vključitev v svetovni trg. Tu gre za trojni dobiček – najprej zaslužijo vojni jastrebi, ki se napajajo s prodajo orožja vsem stranem v konfliktih, temu sledi obnova žarišč z mednarodnimi posojili in brezpogojnim zadolževanjem nastavljenih oblasti, ki so kasneje v zameno za denar pripravljeni svoje trge, surovine in ljudi podvreči tujim kapitalskim interesom.

Lokalno gledano ti konflikti krepijo avtoritarne politike tako na področjih žarišč kakor pri nas in so uporabljeni za uravnavanje domačih položajev moči za desničarske in ekstremno sredinske politike. Zahodnjaške hegemonske sile Nata najprej destabilizirajo in radikalizirajo populacijo na drugem koncu sveta. Sledijo posledice v obliki prisilnih selitev, migracij in ostalih sodobnih pojavov, ki jih iste hegemonske sile nato izkoristijo za podpihovanje nestrpnosti in upravičevanje militarizacije doma. Državna propaganda s pomočjo lažnih informacij v imenu naše varnosti vsiljuje diskurz nujnosti vojaških intervencij v tujini in obenem posledice teh intervencij predstavlja kot ločen varnostni problem ter - ponovno v imenu naše varnosti - povečuje pooblastila vojski in policiji, postavlja rezalno žico na meje in s svojimi dejanji ubija tiste migrante, ki jih ni uspela usmrtiti v deželah, iz katerih prihajajo.

Zahtevamo takojšnji umik vseh vojakov Slovenske vojske iz tujih operacij in izstop iz zveze Nato. Tako Slovenska vojska kot zveza Nato že dolgo nimata nobene legitimnosti. Jasno je, da ne zastopata širših interesov, ampak zgolj interese zastopnikov kapitala. Predlagamo, da se vojska reorganizira v nekakšno civilno zaščito in raje, kot da še naprej povzroča nepotrebne smrti tako v tujini kakor na naših mejah s Hrvaško, svoje pripadnike izšola za bolničarje, gozdarje, negovalce zavrženih mačk, gasilce ali pastirje, ki bi lahko pred volkovi in medvedi varovali drobnico.

Vojaške intervencije niso v našem imenu, sodelovanje v zvezi Nato ni v našem imenu in vojska ni v našem interesu! Odgovornost za situacijo pripisujemo vsem, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri kreiranju državne politike in s tem legitimizirajo njeno početje. Ne glede na barvo vaše stranke, vas spoznavamo za krive!

Obenem pozivamo vse, da se pridružijo mednarodni mobilizaciji proti vojni v Iranu, ki se bo zgodila v soboto, 25. januarja, da skupaj pokažemo našo neomajno odločnost proti militarizmu in vojnam.